Pomanjkanje magnezija

Je lahko pomanjkanje magnezija eden izmed razlogov, da »niste na konju«, ampak na kavču?

Naše celice  za svoje delovanje potrebujejo energijo. Naša energijska valuta je molekula ATP, v kateri se nahaja ogromno energije, ki lahko poganja vso celično mašinerijo. Vendar, ali veste, da je magnezij ključen za aktivacijo ATP? Če vam primanjkuje magnezija, se ATP, ki jo je sicer v dovolj na razpolago v celici, ne bo aktivirala. Neaktivirana ATP je za celico neuporabna.

Prvi znaki pomanjkanja magnezija

Torej če nimamo dovolj energije, ker je na voljo premalo magnezija,  to pomanjkanje občutimo kot utrujenost, brezvoljnost, pomanjkanje elana, nerazpoloženost. Ne čakajte na mišične krče, med splošno javnostjo najbolj prepoznani znak pomanjkanja magnezija. Če vaše mišice niso bolj obremenjene, kot se dogaja med športno aktivnostjo ali v nosečnosti, krčev morda ne boste dobili. A to ne pomeni, da je v telesu dovolj magnezija. Tudi izvid  plazemskih koncentracij magnezija zdravniku ne pove kaj dosti. Največ magnezija, kar 98% je v celici, zato plazemske vrednosti ne odslikavajo koncentracije magnezija v tkivih in je za realno oceno treba izmeriti koncentracijo magnezija v eritrocitu (v celici). 

Kaj je to subklinično pomanjkanje magnezija?

Ne lakota, temveč življenje na visokih obratih – večopravilnost in nerazrešen čustveni stres -so poleg neustrezne prehrane razlog za pomanjkanja esencialnih vitaminov in mineralov ter elementov v sledeh, ki prizadane kar 2 milijardi ljudi. Kadar gre za huda pomanjkanja, ki povzročajo akutne težave, govorimo o odprtem, kliničnem pomanjkanju in se z njim ukvarjajo zdravniki. A še preden pride do odprtega pomanjkanja, ki ga lahko izmerimo z znižanimi vrednostmi magnezija v plazmi, pri sebi zaznavamo določene opozorilne znake telesa, ki nam, sporoča, da se mu ne godi dobro. Vsi vemo, kdaj nismo v svoji optimalni formi. Takšnemu pomanjkanju rečemo subklinično pomanjkanje. V ZDA so subklinično pomanjkanje magnezija že opredelili za krizo javnega zdravstva. Bolj kot je naša prehrana predelana, več magnezija v njej primanjkuje. Če večkrat na teden po grlu polzijo brezalkoholne pijače, sladki in slani predpakirani prigrizki, sladoled, čokolada, piškoti, slaščice, kruh in pekovski izdelki z aditivi, testenine iz bele moke, energijske ploščice, sadni jogurti, hrenovke in drugi predelani mesni izdelki, juhe iz vrečke, trgovinski namazi, predekane žitarice za zajtrk, gotove jedi  kot so zamrznjena pica, burgerji, ribje palčke ter destilirane alkoholne pijače, je verjetnost, da vam primanjkuje magnezija velika. Omenjena živila namreč ne vsebujejo dovolj magnezija, zato celice nimajo dovolj magnezija za izvrševanje funkcij za optimalno počutje.

Zakaj povečati vnos magnezija?

Simptomi pomanjkanja magnezija se pojavljajo v tkivih, ki ga potrebujejo največ: mišice, kosti in živčni sistem. Zato so najbolj najbolj očitni razlogi za povečan vnos magnezija:

- redna športna aktivnost,

- ob psiholoških obremenitvah,

- ob utrujenosti, ki ne preneha s spancem ali počitkom,

- ob nihanju razpoloženja ali brezvoljnosti in pesimizmu,

- v nosečnosti,

- po menopavzi in andropavzi.

Na dopolnjevanje z magnezijem bi vas moral opozoriti tudi nevrolog, revmatolog in endokrinolog, če trpite za boleznimi, ki zahtevajo njegovo dopolnjevanje.

Na pomoč, potrebujem iskro za sproščanje energije pri presnovi!

Dejstvo, da ima avto poln tank, še ne pomeni, da bomo z avtom tudi prišli na cilj. Treba je vendarle najprej obrniti ključ in zanetiti iskro v motorju.  Po enakem principu pomaga magnezij (iskra) pri aktivaciji ATP. ATP,  energijska valuta naše celice, postane aktiviran šele v kompleksu Mg-ATP. Do vsega, kar se iskri, pa ni lahko priti. Po analogiji se tudi absorpcija magnezija izmika. Po eni strani živil, ki vsebujejo res veliko magnezija, ne pojemo dovolj (npr. soja),  po drugi strani je magnezija zaradi erozije tal in intenzivnega kmetijstva manj tudi v rastlinah.  Povrhu vsega pa je biološka uprabnost magnezija zgolj 30 % do 70 %. Zato  proizvajalci magnezija tekmujejo med seboj, čigava  magnezijeva sol je bolj biorazpoložljiva. Bolj biorazpoložljive snovi se lažje vsrkavajo, lažje dosežejo tarčne celice, kjer lahko opravijo svojo nalogo. Biorazpoložljivost v primeru magnezija pomeni, da se magnezij v tankem črevesju dobro vsrka v kri, ki ga odnese do vseh celic, saj vse celice potrebujejo za svoje energijo za opravljanje svojih funkcij.

Slabše biorazpoložljiv magneziji po osmotskem principu potegne vodo iz črevesnih resic v lumen, kar  omehča blato in sproži potrebo po odvajanju. Če ste zaprti, to niti ni slabo, vendar je vseeno treba dodati magnezij, ki se bo tudi vsrkal, ne le izločil z blatom. Bolj biorazpoložljive oblike magnezija so običanjo vezane na neko kislino ali aminokislino, a tudi te imajo večjo ali manjšo biorazpolžljivost. Drugače pa je, če magnezij vzamemo v obliki, v kakršni se nahaja tudi v krvi in v kakršni prehaja v tarčne celice: z magnezijem v ionski obliki smo obšli vsaj en presnovni proces, zato se koncentrcija magnezija v telesu hitreje popravi. 

CMD kapljice vsebujejo magnezij Mg2+ v ionski obliki.  Gre za koncentrirano raztopino magnezija in drugih elektrolitov ter elementov v sledeh iz naravnega, rajsko lepega in čistega  mineralnega rezervoarja – Velikega slanega jezera v državi Utah v ZDA.  

Evropska agencija za varno hrano EFSA omenja, da je dnevni vnos magnezija za ženske 300 mg, za moške pa 350 mg. 

V 30. kapljicah magnezijevega koncentrata  je 188mg Magnezija, kar pomeni, da vas od optimalnega vnosa ločita le dve pijači.