Elektroliti v krvi

Naše celice, organi in telesni sistemi nam potrebe po snoveh, potrebnih za vzdrževanje življenja, sporočajo skozi počutje. Kadar zbolimo ali pa se zgolj slabše počutimo in ne poznamo razloga, nam zdravnik z enostavnimi biokemičnimi preiskavami izmeri tudi koncentracijo elektrolitov v krvi, električno nabitih mineralov, brez katerih ne moremo vzdrževati življenja. So namreč usodno pomembni za celične funkcije in različne metabolne procese.

Kaj delajo elektroliti v krvi in v telesu?

-          uravnavajo nivo tekočine v serumu in v telesu,

-           vzdržujejo ustrezen pH krvi, ki mora biti 7.35-7.45 (rahlo bazičen),  

-          omogočajo krčenje mišic, vključno z bitjem srca,

-          prenašajo živčne signale iz srca, mišic in živčnih celic v ostale celice,

-          pomagajo pri strjevanju krvi,

-          pomagajo pri nastanku novega tkiva.

Normalne koncentracije elektrolitov v krvi[1]:

Elektroliti in normalne vrednosti elektrolitov v krvi

Iz tabele je razvidno, da iz krvi določamo koncentracije šestih različnih elektrolitov, ki morajo biti za ravnovesje prisotni v različnih koncentracijah, saj so naše potrebe po njih različne. Kljub tem neenakim potrebam po elektrolitih, pri večini metabolnih procesov sinergijsko sodeluje več različnih elektrolitov.

Navadna kuhinjska sol je življenjsko pomembna za človeka. Njeno kemijsko ime razkriva, da je spojina dveh elektrolitov, natrija in klorida. Raztapljanje natrijevega klorida v vodi loči natrijeve in kloridne ione, ki tudi v telesu opravljajo funkcije elektrolitov. Ker dandanes oskrba s soljo ni več problem kot je bila v času Martina Krpana, se dogaja tudi, da imajo dehidrirane osebe dovolj natrija in klorida, ki so ga nevede prejele ob kosilu in tistem slanem prigrizku, ki mu je sledil, primanjkuje pa jim na primer kalija ali magnezija, saj polnovredna nepredelana prehrana, predvsem zelenjava, bogata z minerali, ni nekaj, s čimer bi se preobjedal sodobni človek.

Večinoma se srečujemo z neravnovesjem elektrolitov, do katerega pride ob vročini, oz. močnejšem znojenju (športna aktivnost in povišana telesna temepratura), pogosto so dehidrirani tudi starostniki in različni kronilni bolniki. Prenizka in previsoka koncentracija elektrolitov sta pogosti spremljevalki najrazličnejših bolezni, predvsem ledvičnih, hormonalnih in onkoloških. Oglejmo si na nekaj primerih.

Primeri prenizke ali previsoke koncentracije elektrolitov v krvi

Hiponatriemija in hipernatriemija

Hiponatriemija je stanje, ko je v krvi premalo natrija. V krvi je koncentracija natrija 15-krat večja kot v celicah. Je ključni faktor krvne osmolarnosti, ki uravnava prehajanje vode iz okoliških tekočin v celico. Njegova koncentracija je odvisna od celotnega natrija, ki je na voljo in vode, prisotne v telesu. Hiponatriemija – ali prenizka koncentracija elektrolita natrija v krvi – se kaže z nevrološkimi motnjami, zaspanostjo, utrujenostjo in letargijo, v hujših primerih pa vodi v komo in smrt. Kadar je v krvi preveč natrija, običajno ne pijete dovolj. Mnogo oseb zamenjuje žejo za lakoto, zato lahko do previsokega vnosa natrija kaj hitro pride. Eden najbolj široko prepoznanih simptomov prevelikega vnosa natrija s hrano je pri občutljivih posameznikih povišan krvni tlak. Prenizka in previsoka koncentracija elektrolitov sta pogosti spremljevalki najrazličnejših bolezni, predvsem ledvičnih, hormonalnih in onkoloških. Oglejmo si na nekaj primerih.

Hipokaliemija in hiperkaliemija

Tudi kalij je pomemben za celične funkcije. Obratno kot klorid in natrij, je je koncentrian prdvsem v nostranjosti celice. Skupaj z natrijem in kloridom uravnava osmolarnost in sodeluje pri porazdeljevanju tekočne med notranjostjo in zunanjostjo celice. Mišice in živci potrebujejo kalij za ustrezno živčno prevodnost, zato lahko blago neravnotežje kalija povzroči motnje v električni prevodnosti, kar vpliva na mišično kontrakcijo, žilni tonus ali prenašanje signalov po vlaknih. Blago pomajkanje  kalija brez hipokaliemije je pogsto ob bruhanju, pri osebah z drisko, povezano je z povišanim krvnim tlakom in zmanjšanim obnavljanjem kostnine. Hipokaliemija (pod 3,8mmol/L)  je resno stanje, ogrožujoča pa je pod (2,5mmol/L) in povzroča srčne aritmije, mišično šibkost, razdražljivost in živčnost in zmedenost.
Dolgotrajna terapija s kortizonom lahko zelo poruši občutljivo ravnotežje kalija.

Previsoke vrednosti kalija ali hiperkaliemija na izvidu pa je treba iskati predvsem v jemanju diuretikov, v napaki pri odvzemu krvi (v tem primeru ne gre za resnično previsoko koncentracijo) in so spremljevalke različnih kroničnih bolezni. Čeprav je banana izjemen vir kalija, je vzrok hiperkaliemije le redko previsok vnos kalija zaradi prehrane ali pitja mineralnih vod, bogatih s kalijem.

Hipomagnezijemija in hipermagnezijemija

Magnezij je nekoliko drugačen mineral. Kot elektrolit sodeluje pri aktivnem transportu kalicjevih in kalijevih ionov preko celične membrane, kar je bistveno za prevodnost živčnih impulzov, mišično kontrakcijo, vzdrževanje vazomotornega tonusa in normalni srčni ritem. Poleg tega ima tudi strukturno in imunološko vlogo, zato ni presentljivo, da je kot koencim udeležen pri delovanju 300 encimov. Znojenje je glavni razlog za izgube magnezija, na kar je treba biti pazljiv, kadar je povečano: npr.  pri savnanju, v sončni pripeki, ob telesni aktivnosti, povišani telesni temperaturi in stresu. 

 V nasprotju z biokemijskimi preiskavami serumske vrednosti magnezija ne diagnosticirajo subkliničnega pomanjkanja, ki slabi psihološko, celično ali biokemično delovanje. Odraža se v slabšem počutju osebe, slabši regeneraciji in  nizki odpornosti.

Naši predhodniki so tisoče let uživali prehrano, ki je vsebiovala precej višji vnos magenzija, kot ga trenutno priporočajo svetovne javnozdravstvene organizacije (cca. 375 mg dnevno). Določeni znanstveniki menijo, da imamo evolucijsko prilagojene mehanizme na višji vnos, t.j. okrog 600 mg dnevno, in bi morali za optimalno delovanje in počutje zaužiti mnogo več magnezija ter  popraviti/ povišati priporočila o primernem dnevnem vnosu. Odkrita hipomagneziemija je sicer izjemno redek pojav; a že mejno nizke koncentracije magnezija v serumu so lahko vzrok za hipertenzijo, aterosklerozo in kalcifikacije, aritmije in srčnožilne bolezni.

 Z Elete elektroliti lahko vsak trenutek ustvarimo individualnim potrebam prilagojeno koncentracijo elektrolitov, pri čemer ima ta povrhu vsega lahko okus najljubše pijače z elektroliti ali pa je nevtralnega okusa, kadar pijemo samo vodo z elektroliti. Bistveno je, da oskrbi z elektroliti, natrijem, kalijem, kloridom, magnezijem in elementi v sledovih. Nizko koncentracijo elektrolitov lahko pijemo skozi ves dan in tako preprečujemo blago dehidracijo, posledica katere je slabše počutje. Koncentrat Elete so klinično preizkušeni*, koncentrirani elektroliti v ionski obliki, pridobljeni iz naravnega mineralnega bazena, Velikega slanega jezera v državi Utah v ZDA. 

Literatura:

1.    Mašič L.P. s sod. (2020): Minerali, vitamini in druge izbrane snovi, SFD, str. 84-111 in 142.

2.    Gropper, S.S, Smith J.L ( 2013): Advanced Nutrition and Human Metabolism, Cengage Learning, 6th ed., str: 455-476.

3.    DiNicolantonio JJ et al.(2018): Subclinical magnesium deficiency: a principal driver of cardiovascular disease and a public health crisis. Open Heart 5:e000668.

[1] Povzeto po laboratoriju Synlab Adrialab.